Od približno 80.000 vojakov prve svetovne vojne, ki so služili blizu Alp v Avstriji, jih je skoraj 50% umrlo v plazovih in ne v bojih.
4000 uspešnih vzponov
V zgodovini je bilo več kot 4000 uspešnih vzponov na Mount Everest.
Nemogoče je mogoče
Južnoafričan Bernard Goosen, ki se je rodil s cerebralno paralizo, se je s prilagojenim invalidskim vozičkom dvakrat povzpel na Kilimanjaro. Njegov prvi vzpon do vrha leta 2003 je trajal devet dni, drugi, štiri leta kasneje, pa le šest.
Cona smrti
Območje nad 8000 m se imenuje cona smrti. Na nadmorski višini nad 8000 metrov je le približno tretjina količine kisika, ki bi jo našli na morski gladini. To ne zadošča za zadostno oskrbo ljudi s kisikom, zato temu območju pravijo "cona smrti".
Himalaja, kraljica vrhov
Trideset najvišjih vrhov na svetu najdemo v Himalaji.
Poroka z razgledom
Medtem ko večina alpinistov upa da se bodo uspešno povzpeli na Everest in se iz njega vrnili živi in zdravi, so nekateri izmed njih še nekoliko bolj ambiciozni. Leta 2005 sta Pem Dorjee in Moni Mulepati postala prva človeka, ki sta se poročila na vrhu Mount Everesta.
Najsmrtonosnejša gora na svetu
Annapurna je najsmrtonosnejša gora na svetu. Vsak 3 alpinist je smrtna žrtev vzpona in zato spada med najnevarnejša gora na svetu. V mesecu oktobru 2014 je bilo najmanj 30 ljudi ubitih zaradi snežnih viharjev in snežnih plazov na in okoli Anapurne.
Industrializacija, glavni krivec za vzpon alpinizma
Alpinizem je sredi 19. stoletja postal šport, ko so ljudje iskali pobeg iz industrializacije in se začeli vzpenjati po prej nedosegljivih vrhovih po vsej Evropi zaradi užitka in ne zaradi znanstvenega raziskovanja.
Slovenija ima
Po podatkih Planinske zveze Slovenije, obstaja v Sloveniji preko 7.000 km urejenih (vzdrževanih in markiranih) planinskih (gorniških) poti za katere skrbi PZS. Le te pa niso omejene zgolj na gore, temveč so speljane tudi po hribovitih in gričevnatih predelih Slovenije (npr. Haloška planinska pot, Pohorje, poti po Dolenjski....).
Priljubljen Matterhorn je lahko nevaren
Matterhorn, ki ga zaradi svoje priljubljenosti imenujejo tudi nevaren Matterhorn, je priljubljen vrh v Švici. Čeprav sam vzpon dejansko ni težak, ima precej visoko stopnjo poškodb. To je posledica velikega števila ljudi, ki se vzpenjajo in spuščajo po gori. Pohodniki na višjih pobočjih povzročajo padanje kamenja na plezalce in pohodnike, ki so nižje na poti.
Brez njih ne gre
V Sloveniji imamo 179 planinskih koč, zavetišč in bivakov.
Mars ima...
Na seznamu desetih najvišjih gora v osončju jih pet najdemo na površini Marsa.
Najvišja gora v osončju
Najvišja gora v osončju je Olympus Mons na Marsu, visok 24944m. Za primerjavo, Everest je visok približno 8849 metrov.
Priljubljenost alpinizma je narasla
Po drugi svetovni vojni je priljubljenost alpinizma narasla zaradi posebnega usposabljanja in opreme, ki so jih razvile evropske vojske za prehod po Alpah v vojnem času.
Mogoče zaradi razgleda?
Številne svetovne mitologije, vključno z grško, skandinavsko, hopijsko, navajoško, masajsko in kanaansko, so trdile, da bogovi živijo na gorskih vrhovih.
Mit?
Jeti ali snežni velikan je skrivnostno bitje, za katerega velja, da živi nad snežno mejo v Himalaji. Medtem ko večina Jetija zavrača kot mit, je bilo več odprav, ki so iskale to nedosegljivo bitje.
3 : 1
Na vsake tri kolesarje je samo ena kolesarka.
Milijarda koles
Na svetu je približno 1 milijarda koles. Za primerjavo, na svetu je približno 1,5 milijarde avtomobilov.
Proizvodnja koles
Dnevno se proizvede 364.000 koles. To je 15.000 koles na uro, 253 na minuto ali 4 kolesa na sekundo.
Kolesarji in prometna pravila
Skoraj tri četrtine kolesarjev še vedno krši prometna pravila. Opazovanje kolesarjev, ki so ga pred dvema letoma izvedli na Agenciji za varnost prometa, je pokazalo, da skoraj tri četrtine kolesarjev krši prometna pravila, resnejše prekrške pa napravi približno 25 % kolesarjev.
Najpogostejše kršitve kolesarjev
Med najpogostejšimi kršitvami kolesarjev so neustrezno prečkanje cestišča, vožnja v nasprotni smeri ter vožnja v rdečo luč na semaforju kot tudi ogrožanje pešcev z vožnjo po pločniku ter uporaba mobilnega telefona med vožnjo kolesa.
Vsaki dve sekundi...
Dnevno se proda 47.670 koles. Da, vsaki dve sekundi bo nekdo kupil kolo.
Nekateri radi menjajo svoje kolo
Vsak 19. človek na svetu, kupi novo kolo vsako leto.
Še malo pa bo več koles
Proizvodnja koles je 2,5 krat večja kot pri avtomobilih.
Kolesa so popularna
Uporaba koles se je povečala za 68% v zadnjih 20 letih.
Podatek, ki nas lahko skrbi
Odstotek otrok, ki hodijo ali kolesarijo v šolo, se je v zadnjih 30 letih zmanjšal iz 82% na le 14%, kar je zaskrbljujoče.
Danska, država kolesarjev
Danska je kolesu najbolj prijazna država na svetu. 9 od 10 ljudi ima kolo, samo 4 od 10 ljudi pa ima avto.
Ljubljančani so v vrhu
Evropska mesta z najvišjo stopnjo kolesarjenja so Kopenhagen (49%), Amsterdam (35%), Helsinki (14%), Ljubljana (13%) in Berlin (13%).
Skoraj eno tono emisij
Kolesar, ki štiri dni na teden vozi 8 km v službo, bo v enem letu prihranil 750 kg emisij CO2.
Avto je velik strošek
Vožnja z avtom stane okoli 2500 eurov na leto. Toliko boste morali porabiti za gorivo, vzdrževanje in servisne dele, glede na to, da na leto prevozite približno 15.000 kilometrov.
Manj bolniških dni
Nizozemska študija iz leta 2010 je pokazala, da si ljudje, ki redno kolesarijo, vzamejo en dan bolniške manj v primerjavi s tistimi, ki tega ne počnejo.
Ljudje bi radi kolesarili, če...
Večina ljudi, ki ne kolesari na delo poroča, da bi se za to odločili, če bi bila kolesarska infrastruktura boljša.
V slubžo se vozim s kolesom, zaradi...
40% ljudi se vozi v službo s kolesom zaradi zdravja, 30% zaradi cen goriva in 7% zaradi skrbi za okolje.
Kitajska, vodilna proizvajalka električnih koles
Na Kitajskem na leto izdelajo približno 36 milijonov električnih koles.
Kolesarjenje uravnava sladkor v krvi
Kolesarjenje zmanjša tveganje za sladkorno bolezen tipa II. Največ koristi imajo starejši ljudje, kjer se tveganje zmanjša za 20%.
Kolesarjenje izboljšuje tudi krvni tlak
Vožnja s kolesom med 30 in 60 minutami na dan, je povezana z nižjim krvnim tlakom pri obeh spolih.
Lepše je biti zunaj
V povprečju ljudje zunaj, telovadijo dlje kot v telovadnici.
Kolesarimo, da bomo dlje živeli
Redno kolesarjenje lahko zmanjša stopnjo smrtnosti zaradi raznih zdravstvenih razlogov za 10%.
14 mesecev ni malo
Kolesarske koristi za zdravje močno prevladajo nad tveganji! S kolesarjenjem namesto vožnje z avtomobilom, lahko podaljšate svoje življenje od 3-14 mesecev.
4133 Bugatti Veyronov
Leta 2015 je bil ameriški trg koles vreden 6,2 milijarde dolarjev. To je enako letnemu proračunu Kambodže in Andore za leto 2017. S tem denarjem lahko v svojo garažo dodate 4133 Bugatti Veyronov.
Kolesarjenje in osteoartritis
Raziskave kažejo, da je 80% udeležencev z osteoartritisom doživelo olajšanje potem, ko so začeli redno kolesariti.
Električna kolesa so v porastu
Med letoma 2017 in 2018 se je trg električnih koles povečal za 9%.
Električna kolesa so težja
Električna kolesa so v povprečju 10 kg težja od običajnih.
Wow 482 kilometrov
Najdaljša etapa Tour de France je bila 5. etapa leta 1919, ki je merila 482 km. Zmagovalec Jean Alavoine pa je potreboval 18 ur in 54 minut.
Najhitrejši Tour de France
Najhitrejši Tour de France je bil leta 2005, osvojen s povprečno hitrostjo 41,7 km/h.
Najdaljši Tour de France
Najdaljši Tour de France je bil leta 1926. Meril je 5.545,78 km.
Nosimo čelado med vožnjo kolesa
Nošenje čelade med vožnjo s kolesom lahko zmanjša tveganje poškodb glave za več kot 50%.
Le 22%
Leta 2019 je le 22% kolesarjev, ki so utrpeli poškodbe glave ali vratu, med kolesarjenjem nosilo čelado
Povprečna hitrost na kolesarskih poteh
Povprečna hitrost kolesa na kolesarskih poteh se običajno giblje med 12,5 km/h in 26,5 km/h.
Uradna najhitrejša hitrost kolesa
Po Guinnessovi knjigi rekordov, je najhitrejša zabeležena hitrost kolesa 296.009 km/h. ki jo je Denise Mueller-Korenek dosegel leta 2018.
Slovenija ima...
Slovenija premore 295 kilometrov kolesarskih poti, oziroma povezav.
4 kilometre dolga dirka
Leta 1887 je potekala prva kolesarska dirka na Slovenskem. Dolga je bila 4 km, potekala pa je med Šentvidom in Ljubljano.
Prva kolesarska dirka
Leta 1868 je bila izpeljana prva kolesarska dirka, ki je bila organizirana v Parizu.
Prva dirka po Italiji
Leta 1909 prva izvedba dirke Giro di Italia.
7.000 kilometrov
Po podatkih Planinske zveze Slovenije, obstaja v Sloveniji preko 7.000 km urejenih (vzdrževanih in markiranih) planinskih (gorniških) poti za katere skrbi PZS. Le te pa niso omejene zgolj na gore, temveč so speljane tudi po hribovitih in gričevnatih predelih Slovenije (npr. Haloška planinska pot, Pohorje, poti po Dolenjski....).
Maraton Franja
Leta 1982 v Sloveniji prvič poteka kolesarska prireditev Maraton Franja
50 miljonov voženj
V Evropi se dnevno s kolesom opravi okoli 50 milijonov voženj, kar predstavlja 5 % vseh voženj.
Slovenski kolesarski trg
V minulih letih naj bi bil slovenski kolesarski trg približno tako velik kot avtomobilski - na leto naj bi se prodalo med 60 in 70 tisoč koles.
S kolesom okoli sveta
Leta 1935 je 25 letni A. A. Birchmore s kolesom obkrožil svet. Potovanje je potekalo po Evropi, Aziji in Združenih državah, kjer je prepotoval 65 000 km. Prevozil je približno 40 000 kilometrov, ostalo je bilo potovanje z ladjo. Zamenjal je sedem kompletov pnevmatik.
Najdaljše kolo
Najdaljše kolo je bilo tandem kolo, ki je bilo dolgo 20 metrov, poganjalo pa ga je 35 ljudi.
Avtomobil vzame veliko prostora
V isti prostor, ki ga zaseda en avtomobil, lahko postavite okoli 15 koles.
